Gimnazija Novo mesto je gimnazija z najdaljšim neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. Ustanovljena je bila 8. avgusta 1746, ko je cesarica Marija Terezija podpisala ustanovno listino, v kateri je med drugim zapisala, da želi z ustanovitvijo šole narediti nekaj koristnega za meščane, predvsem pa za okoliško mladino, ki bi dobila priložnost doseči višjo izobrazbo in bila primerna služiti skupnosti. Pouk, ki se je začel izvajati istega leta 3. novembra, je najprej potekal v stavbi današnje Glasbene šole Marjana Kozine. Med nekdanjimi dijaki gimnazije najdemo številna pomembna imena slovenske kulture, znanosti in športa: Slavko Grum, Božidar Jakac, Miran Jarc, Dragotin Kette, Marjan Kozina, Vladimir Lamut, Pino Mlakar, Marjan Mušič, Anton Podbevšek, Ferdinand Seidel, Leon Štukelj, Ivan Tavčar in Oton Župančič.

Gimnazija Novo mesto skozi čas

Zgodovina gimnazije je tesno povezana z razvojem Novega mesta in širše regije. "Gimnazija Novo mesto je bila že od vsega začetka, torej od ustanovitve leta 1746 naprej, znana kot zelo dobra šola," je dejala ravnateljica Gimnazije Novo mesto Mojca Lukšič. To potrjuje dejstvo, da so že v začetnih letih dijaki nadaljevali študij v večjih evropskih središčih, kot sta Dunaj in Praga, v ta hram učenosti pa so po izobrazbo prihajali učenci iz različnih delov takratne monarhije. Prvi pomembni mejnik je bila selitev v novo stavbo leta 1912, ki je takrat predstavljala sodoben in prostorsko razkošen izobraževalni prostor. Vendar so leta 1914, v času prve svetovne vojne, gimnazijo začasno preselili v prvotne prostore, saj je bila nova stavba začasno namenjena vojaškim potrebam.

Poseben pečat je pustilo obdobje druge svetovne vojne, ko je nekaj časa vzporedno z uradno gimnazijo potekala tudi ilegalna gimnazija, v katero so bili vključeni dijaki, ki so bili zaradi nasprotovanja okupacijskemu režimu izključeni iz šole. Kasneje je šolo zaznamovala tudi uvedba usmerjenega izobraževanja. Takrat je v družbi prevladovalo prepričanje, da je splošno izobraževanje manj pomembno, v ospredju je bila predvsem poklicna usmeritev. A v naslednjih petnajstih letih se je pokazalo, da takšen pristop ne zadostuje. Slovenija je ponovno prepoznala vrednost splošne izobrazbe, zato je bila gimnazija kot oblika splošnega izobraževanja znova uvedena.

Kot četrti pomembnejši mejnik Mojca Lukšič izpostavlja leto 2021, ko je gimnazija začela izvajati program mednarodne mature. S tem je bila šola tudi na mednarodni ravni prepoznana kot ustanova, ki izpolnjuje visoke izobraževalne standarde za mednarodno maturo (IB). "Uvedba programa je zahtevala drugačen način poučevanja ter nove kompetence učiteljskega zbora," kot največje spremembe ob sprejetju mednarodne mature navaja ravnateljica.

Na gimnaziji tudi mednarodna matura

Mednarodna matura (International Baccalaureate Diploma Programme, krajše IB DP) je mednarodno priznan program, namenjen zaključku srednješolskega izobraževanja. Pouk poteka v angleščini, francoščini ali španščini, pri čemer je na Gimnaziji Novo mesto izvajanje programa v angleščini, izjema so materni in drugi tuji jeziki. Dijak se v program mednarodne mature vpiše po uspešno zaključenem drugem letniku gimnazijskega programa in se nato dve leti pripravlja na mednarodno maturo. Poleg treh obveznih predmetov, torej slovenščine, matematike in tujega jezika, si izbere še tri predmete (vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega) in na mednarodni maturi torej opravlja izpite iz teh šestih predmetov, od katerih morajo biti najmanj trije na višji ravni.

Na Gimnaziji Novo mesto torej poleg programa splošne gimnazije, v sklopu katerega deluje oddelek za športnike, klasične gimnazije in maturitetnega tečaja izvajajo tudi program mednarodne mature, ki že izkazuje izjemne rezultate. V šolskem letu 2024/2025 je program zaključila tretja generacija dijakov, trenutno pa je vpisana že peta. Vse dosedanje generacije so mednarodno maturo opravile z visokim oz. nadpovprečnim uspehom v primerjavi z globalnimi rezultati. Vsako leto so med dijaki tudi zlati maturanti, leta 2025 pa je eden izmed dijakov dosegel vse možne točke in postal diamantni maturant.

Program pa se v več ključnih vidikih razlikuje od preostalih programov, ki jih ponujajo. Po besedah ravnateljice Mojce Lukšič te razlike najpogosteje najprej opazijo starši, "ki pravijo, da imajo ob dijakih mednarodne mature občutek, kot da imajo doma študenta".

"Ena glavnih razlik je način dela v programu mednarodna matura, ki je drugačen kot v gimnazijskih programih. Gimnazijski programi so predvsem naravnani na opravljanje splošne mature po zaključenem četrtem letniku. Sicer ima dijak v predmetniku tudi predmete, ki jih na splošni maturi ni treba opravljati, saj se tam ocenjuje znanje iz treh obveznih in dveh izbirnih predmetov. Na mednarodni maturi je način dela drugačen, večji poudarek se daje samostojnemu delu, študijskemu pristopu, ves čas se poudarja razvijanje kritičnega mišljenja, pomemben del programa so tudi obšolske dejavnosti in predmet teorija vedenja (Theory of Knowledge). Da lahko dijak uspešno opravi mednarodno maturo, mora napisati obvezno raziskovalno nalogo, t. i. extended essay," o največji razliki pove ravnateljica.

Pri uvajanju programa mednarodne mature so na novomeški gimnaziji veliko pozornosti namenili tudi vrednotam, na katerih program temelji. Kot pojasnjuje ravnateljica, so pred odločitvijo za akreditacijo natančno preučili vizijo in temeljna izhodišča programa ter ugotovili, da se v veliki meri prekrivajo z vrednotami šolskega slogana Pietati litterisque "za spoštovanje in znanje". Razumevanje tega, kakšen naj bo dijak in kakšen naj iz šole odide kot odrasla, odgovorna osebnost, je bilo po njenih besedah zelo podobno, zato odločitev za uvedbo programa ni bila zahtevna.

Izzivi sodobnega šolstva

Medtem ko se v programu mednarodne mature učni načrti spreminjajo na od pet do sedem let, da se po besedah sogovornice v izobraževanju res podajajo nova dognanja posamezne znanosti, so se ti v gimnazijskih programih nazadnje spremenili leta 2008. Letos se bodo začeli uvajati novi, prenovljeni učni načrti, a ravnateljica bistvenih vsebinskih razlik v njih ne vidi. Ob tem opozarja, da je ena od težav slovenskega izobraževalnega sistema sledenje učbenikom namesto učnim načrtom: "Upam, da bomo to prakso s prenovljenimi učnimi načrti presegli, kljub temu večjih sprememb ne pričakujem."

Pomanjkanje ustreznega kadra je razširjen problem po vsej Sloveniji, tudi na Gimnaziji Novo mesto. Največji primanjkljaj pri njih se kaže na področjih matematike in informatike ter naravoslovja. Gre predvsem za nadomeščanja, za daljše bolniške odsotnosti ali porodniške dopuste, saj je ustrezno usposobljen kader z zahtevano izobrazbo običajno hitro zaposlen za nedoločen delovni čas.

Te izzive za zdaj uspešno premagujejo s sodelovanjem učiteljev, a jih bolj skrbi postopno odhajanje kadra iz osnovnih šol: "Že zdaj se namreč dogaja, da prihajajo dijaki, ki v osnovni šoli niso imeli učitelja fizike, temveč jih je poučeval nekdo drug, zato nimajo ustreznih osnov. To odpira vprašanje, s kakšnim predznanjem bodo dijaki prihajali v srednješolske programe. Posledično bomo morali na začetku prvega letnika še bolj prilagoditi način dela, da dijakov, ki so sicer sposobni uspešno zaključiti gimnazijo, ne bi po nepotrebnem prestrašili ali odvrnili. Naš cilj je, da jim pomagamo nadomestiti morebitne vrzeli v znanju in jim omogočimo, da uspešno nadaljujejo šolanje."

Ob tem pa se šolstvo spopada še z enim velikim in neizogibnim premikom. Poleg kadrovskih vprašanj vse več pozornosti zahteva tudi digitalizacija in razvoj novih tehnologij, ki spreminjata način poučevanja in učenja. Učni pripomočki postajajo digitalni, orodja umetne inteligence vse pogosteje vstopajo v učni proces. Ob tem se odpira vprašanje, ali šole tempu tehnoloških sprememb sploh lahko sledijo, in predvsem kako nova orodja uporabljati premišljeno, odgovorno in v korist znanju. Mlajše generacije so v digitalnem okolju pogosto že korak pred odraslimi. Vendar sogovornica dodaja: "Mlajše generacije se v digitalnem svetu zelo dobro znajdejo, vendar to še ne pomeni, da so digitalno pismeni. Pogosto na primer ne znajo niti pravilno vstaviti fotografije v Wordov dokument. Digitalno okolje jim je sicer domače, vendar jim primanjkuje sistematičnega znanja uporabe računalniških programov, ravno zato je informatika kot predmet še vedno nujno potrebna in bi se morala tesno prepletati s poukom drugih predmetov."

Kot poudarja ravnateljica, se morajo tudi profesorji nenehno izobraževati, spoznavati nove tehnologije in orodja, kot je ChatGPT, ter se učiti njihove odgovorne uporabe: "Pomembno je, da znamo prepoznati plagiate in naloge, ki so bile napisane s pomočjo orodij umetne inteligence. Na mednarodni maturi so pravila na tem področju zelo jasna in stroga: če ugotovijo, da je bil "extended essay" napisan s pomočjo ChatGPT-ja brez ustreznega navajanja virov, dijak izpitov ne opravi. ChatGPT je sicer lahko naveden kot vir, vendar morajo biti odlomki in viri pravilno citirani. Če ni tako, dijak ne opravi mature in tudi nima več pravice opravljati izpitov v tem programu. To pomeni, da ima zaključen le drugi letnik. To podpiram, saj je akademska poštenost v programu mednarodne mature postavljena zelo visoko – in prav je, da dijake na to dosledno pripravljamo."

Trenutno gimnazijo obiskuje nekaj več kot 800 dijakov, generacije dijakov v regiji pa so zelo številčne in se bodo po napovedih ohranjale tudi v prihodnjih letih. Lanska generacija, torej dijaki, ki so zdaj v prvem letniku, je bila v regiji za več kot dvesto dijakov večja od prejšnje, zato so morale šole v posameznih programih odpirati dodatne oddelke. Prav takšna rast pa vse bolj razkriva tudi eno večjih omejitev, s katerimi se šola trenutno spoprijema – prostorsko stisko.

Na prej nedostopnem delu podstrešja stavbe, ki je bila leta 1998 temeljito obnovljena in zelo dobro opremljena in večjih posegov, razen rednih vzdrževalnih ni potrebovala, so leta 2020 uredili še dve dodatni učilnici. Ti dve nista več klasični, z lesenimi klopmi, lesenimi stoli in tablo s kredo, temveč sta sodobno opremljeni z interaktivnimi zasloni in premičnimi mizami, ki omogočajo bolj prilagodljivo učno okolje in spodbujajo sodelovanje med dijaki. Uredili so učilnico tudi v kletnih prostorih, kar je omogočilo, da pouk v celoti poteka v dopoldanskem času. Kljub temu se občasno zgodi, da mora kakšna razredna ura ali individualni pogovor potekati v atriju šole, saj razpoložljivih prostorov preprosto zmanjka.

Pomemben del gimnazijskega programa predstavljajo tudi mednarodne izmenjave, ekskurzije ter sodelovanja s šolami v tujini, ki jih šola omogoča tako dijakom kot profesorjem. Po besedah ravnateljice so prav te izkušnje izjemno dragocene, saj posameznika postavijo v drugačno okolje in mu omogočijo pogled zunaj ustaljenih okvirjev: "Vedno je koristno spoznati tudi druga okolja, saj tam vedno vidiš kaj novega in drugačnega. Opaziš stvari, ki jih sam morda delaš po nekem kopitu, in vidiš, kako jih drugje rešujejo na drugačen, včasih tudi bolj zanimiv način. Iz tega lahko kakšen element preneseš v svoje delo ali v svoje delovno okolje."

Po besedah Mojce Lukšič srečanje z drugimi kulturami, vrednotami, s pogoji dela in šolskimi sistemi omogoča primerjavo ter razmislek o tem, kaj doma morda jemljemo za samoumevno: "Ne gre zgolj za materialne pogoje, temveč predvsem za odnos (do) dijakov, šolsko kulturo in način sodelovanja. Prav takšni stiki pogosto rodijo nove ideje in zamisli, ki jih udeleženci po vrnitvi prinesejo nazaj v šolski prostor. Tega sem vesela in se mi zdi vredno in pomembno spodbujati. Podobno velja za dijake, ki v tujini ne pridobijo le novih izkušenj, temveč tudi širše razumevanje sveta in lastnega okolja. Obenem pa imajo pomembno vlogo tudi obiski tujih dijakov in profesorjev pri nas, saj omogočajo pristno spoznavanje in rušenje predsodkov ter ustvarjajo prostor za nova prijateljstva in dolgoročna sodelovanja. "Takšna izmenjava pomeni spoznavanje drugih kultur, vzpostavljanje novih stikov in prijateljstev ter širjenje obzorij."

280 let znanja in tradicije: kako bo Gimnazija Novo mesto zaznamovala jubilej

Razvoj gimnazije v prihodnjem desetletju bo slonel na dosežkih zadnjih let, hkrati pa jih spremlja zavest o dolgi in bogati poti, ki jo je ustanova prehodila. Praznovanje 280-letnice gimnazije bo zato potekalo vse leto. Na gimnaziji pripravljajo športne dejavnosti, saditev dreves, načrtujejo likovne in literarne natečaje, zbornik povzetkov raziskovalnih nalog, ki bo zajel obdobje zadnjih 15 let, odkar je gimnazija regijska koordinatorica za raziskovalne naloge, ter naravoslovni eksperiment Šov, namenjen osnovnošolcem. Med aktivnostmi bodo literarni in pogovorni večeri, angažirala se je tudi dijaška organizacija, ki pripravlja vrsto srečanj z nekdanjimi dijaki. Vsak učitelj bo v okviru svojega predmeta pripravil tematske ure v povezavi z obletnico, s čimer želijo obeležiti 280 let šole tudi med dijaki. Šola išče tudi nekdanje gimnazijce vseh generacij, s katerimi bi opravili razgovor, saj v sodelovanju z Dolenjskim muzejem pripravlja razstavo obletnice o šegah in navadah gimnazijcev skozi leta.

Pouk na gimnaziji se je začel 3. novembra 1746, zato bo tudi zaključna slavnostna akademija potekala novembra. "Čeprav slavnostna akademija predstavlja vrhunec dogajanja, saj bo vanjo vloženih največ energije in dela, je vsaka dejavnost pred tem del celotne zgodbe obeleževanja 280-letnice in je prav tako pomembna kot sama akademija. Kot šola čutimo veliko odgovornost do lokalne skupnosti, zato želimo, da jubilej ni zgolj praznovanje, temveč tudi prispevek k dogajanju v regiji," je misli strnila ravnateljica.