
Pust je eden najbolj razigranih trenutkov v letu, ko se svet za hip spremeni v prostor igre, domišljije in veselja. Otroci stopijo v vloge junakov, odrasli pa se prepustijo brezskrbnemu rajanju. Festivalna dvorana bo tudi letos prizorišče tradicionalnega pustovanja, ki že 45 let povezuje generacije ter pomembno soustvarja pustno tradicijo Ljubljane. Na valentinovo, ki je hkrati letos tudi pustna sobota bo dvorana zaživela v barvah, glasbi in razigranosti, ki vsako leto znova navdušuje obiskovalce vseh starosti.

V Ljubljani najprej na Zmajev karneval (povorko), nato na pustno rajanje v Festivalno dvorano
Zmajev karneval, kjer si boste v povorki lahko ogledali mnoge pustne maske, bo po središču Ljubljane potekal v soboto, 14. februarja od 11. do 14. ure. Seveda ste lahko tudi del te povorke, če se pravočasno prijavite in uredite vse potrebno. Kot vedno, se nato pustne maske zabavajo še na Kongresnem trgu.

Delavnice v Festivalni dvorani bodo zabavne, poučne in seveda - pustne
Veliko pustno rajanje bo v Festivalni dvorani med 16. in 20. uro. Otroci vseh starosti se boste lahko prelevili v svoje najljubše junake, pravljične like in živalske podobe ter zaplesali na velikem pustnem plesu. Dogodek bo poln barv, smeha in ustvarjalnosti: ustvarjali boste lahko na umetniških delavnicah, se prepustili poslikavi obraza, plesali med konfeti, uživali v sveže pečenih krofih, se fotografirali v Fotoboxu in dočakali težko pričakovani spust balonov.
Pustno veselje ne bo omejeno le na ples in kostume. Ustvarjali boste lahko na umetniških delavnicah, kjer boste pod vodstvom izkušenih mentorjev razvijali domišljijo ter izdelovali domiselne dodatke in spominke, ki jih boste lahko odnesli domov. Ustvarjanje bo potekalo v sproščenem in igrivem vzdušju, v katerem bodo barve, materiali in ideje oživili pustno domišljijo. Poseben čar bo dogodku dodala tudi pustna poslikava obraza, ki je med otroki vse bolj priljubljena in vsaki maski doda piko na i. Izkušeni umetniki bodo poskrbeli, da bodo male maškare v svojih podobah zares zažarele in se še bolj vživele vanje.

Pustna animacija z glasbo
Za animacijo na dogodku bo poskrbel Sašo Weilgoni, znan pod umetniškim imenom MŠ, improvizator in gledališki ustvarjalec. V zadnjih letih se intenzivno posveča tudi ustvarjanju za otroke, med katerim s humorjem, igro in improvizacijo spodbuja domišljijo, smeh ter aktivno sodelovanje mladih gledalcev. Njegovi nastopi so dinamični, zabavni in prilagojeni otroški publiki. Da bodo mladi nadobudneži poplesavali tudi doma, jih bo novih korakov naučila Ana Delo, plesalka, učiteljica in ustvarjalka gibalnih delavnic. Kot vodja plesnih srečanj za vse starosti pri svojem delu uporablja gibanje kot orodje za izražanje, ustvarjalnost in zabavo. Na delavnicah otroke spodbuja k sodelovanju, domišljiji in veselju do gibanja, njene animacije pa so dinamične, igrive in prilagojene tako, da se lahko prav vsak vključi, zapleše in uživa, ne glede na predznanje.
Posebnost večera bo težko pričakovani spust balonov, ki vedno znova navduši tako najmlajše kot odrasle maškare. Za nepozaben spomin na rajanje bo na voljo tudi Fotobox, kjer se bodo otroci in starši lahko fotografirali ter ovekovečili trenutke radoživosti in smeha. Festivalna dvorana bo ob tem zadišala po sveže pečenih krofih, ki bodo s svojo sladkostjo narisali nasmehe na obraze malih in velikih maškar.
Tudi starši bodo imeli svoje rajanje
Ko se otroški program konča, se pustni večer v Festivalni dvorani nadaljuje za odrasle. Starše in vse ljubitelje večernega družabnega dogajanja vabijo na Dragon’s Ball, eno najbolj prepoznavnih in glamuroznih družabnih prireditev, ki bo prvič potekala prav v Festivalni dvorani. Večerna gala zabava bo v znamenju glasbe, plesa, raznolikosti in svobode izražanja. Ponudila bo povsem drugačno, a enako edinstveno pustno izkušnjo.
Od kdaj sploh praznujemo pust in še šemimo v nekoga drugega?
Pust je eden najstarejših praznikov veselja, ki ima korenine še v predkrščanski dobi. Že nekoč so ljudje v pustnem času z obredi, maskami in norčijami odganjali zimo ter klicali pomlad in nov začetek. Prvi zapisi o pustu na Slovenskem segajo v 17. stoletje, tradicija pa se je s stoletji ohranila kot pomemben del naše kulturne dediščine. Pust ni le čas mask in kostumov, temveč priložnost za skupno doživetje, druženje in ustvarjanje spominov, ki ostanejo še dolgo po tem, ko se pustni vrvež poleže.