UNICEF Slovenija s sloganom “Vsak otrok ima dar. Radovednost ga odkrije.” letos v ospredje postavlja pomembnost odkrivanja, prepoznavanja in krepitve talentov pri vseh otrocih, saj to neposredno vpliva na občutek sreče in zadovoljstva. Temo naslavljajo številne aktivnosti, od ankete U-Reporta Slovenija za otroke in mlade, do nasvetov za starše in učitelje za prepoznavanje in spodbujanje talentov ter posebne delavnice v šolah, kjer otroci raziskujejo, kdo so, kaj znajo in kaj jih navdušuje. UNICEF Slovenija pa ob tem opozarja tudi na pomembno vlogo lokalnih skupnosti.

Kaj je talent in zakaj je pomemben?

Potreba vsakega od nas je, da smo v nečem dobri. Talenti pa se ne razvijajo sami, ampak potrebujejo podporo in negovanje, pri čemer je vloga odraslih ključna. Talent nima enoznačnega pomena – je nekaj, kar nas osrečuje in nam daje občutek pripadnosti samim sebi. Brez razvijanja lastnih talentov je težko biti zadovoljen. Naloga odraslih je, da talente pri otrocih prepoznajo in jih nežno spodbujajo. Cilj razvijanja talentov pa ni uspešnost, temveč sreča, zadovoljstvo in osebna izpolnjenost.
"Naše sporočilo otrokom in mladim je, da so njihovi talenti njihovi darovi – so nekaj, kar svet potrebuje. Želimo jim, da te talente razvijajo, jih delijo z drugimi in nikoli ne podcenjujejo moči svoje radovednosti," je ob svetovnem dnevu otrok povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.

Kaj so o talentih povedali nekateri mladi?

“Pri razvijanju talentov je zelo pomembno, da imamo podporo staršev in tudi šole, da nam zagotovijo več možnosti, v katerih se lahko otrok preizkusi in odkrije svoj talent,” je ob tej priložnosti povedala 18-letna Sunita, ki pravi, da je njen talent retorika.
“Pri razvijanju svojega talenta sem dobila super priložnost, da sem lahko pri eni od učnih ur stopila v vlogo učiteljice in sem tako dobila tudi izkušnjo, kakšen občutek je to. Pri tem mi je pomagala šola oz. učiteljica. Izkušnja je bila zelo zanimiva in bi jo ponovila še kdaj,” je povedala 16-letna Selma, ki pravi, da je njen talent pomoč sošolcem pri učni snovi.

Otroci in mladi so svoje mnenje o talentih izrazili tudi v najnovejši anketi U-Reporta Slovenija, ki deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo. Anketa je preverjala, kako otroci in mladi odkrivajo svoje talente, kaj jih motivira, da svoje talente razvijajo ter kakšno podporo pričakujejo pri tem od odraslih, šole in lokalnega okolja. Rezultati razkrivajo, da so radovednost, notranja motivacija in občutek podpore ključni dejavniki pri razvoju talentov.

Ključni poudarki ankete U-Reporta Slovenija o talentih

· Mladi največ o sebi odkrijejo skozi izkušnje. Največ mladih (37 %) svoje talente odkriva tako, da počne nekaj, kar jih res veseli. Sledi jim 32 % tistih, ki pravijo, da se preizkusijo v čim več stvareh. Skoraj četrtina (22 %) pa talent v sebi prepozna šele, ko jim to pove nekdo drug.
· Radovednost je prisotna, a tudi omejena s šolskimi obveznostmi. Čeprav 23 % mladih pravi, da so radovedni vsak dan, je največ (58 %) takšnih, ki pravijo, da je njihova radovednost odvisna od dneva in razpoloženja. Zanimivo je, da 8 % mladih radovednost potiska v ozadje, ker imajo "dovolj šolskih stvari".
· Največja motivacija za otroke in mlade: ko nekdo verjame v mlade. Ko govorimo o razvoju talentov, mlade najbolj motivira to, da nekdo verjame vanje (31 %). Pomemben dejavnik je tudi občutek lastne zmožnosti (27 %). 25 % mladih motivira močno zanimanje za določeno področje – to potrjuje, kako pomembno je mladim omogočiti stik z različnimi dejavnostmi in vsebinami.
· Mladi opozarjajo: šola še vedno premalo omogoča raziskovanje talentov. Le 10 % mladih meni, da imajo v šoli pogosto priložnost raziskovati, kaj jih zanima. Večina (39 %) pravi, da jih v šoli včasih spodbujajo, da pokažejo, v čem so dobri, medtem ko jih 24 % pravi, da imajo redko možnosti za raziskovanje svojih interesov. Kar 26 % pa je prepričanih, da šola talentov sploh ne spodbuja, saj je vse usmerjeno v ocene in predmete.
· Na vprašanje, kako bi si želeli, da bi šola bolj spodbujala talente, so mladi najpogosteje izbrali: več ur za stvari, ki jih res zanimajo (43 %); možnost izbire projektov in načinov učenja (22 %); več ustvarjalnih in praktičnih dejavnosti (19 %). To kaže, da mladim ni vseeno, kako se učijo – želijo aktivno sodelovati, ustvarjati in raziskovati.
· Mladi drug drugega spodbujajo: “Vsi imamo talent.” Več kot polovica mladih bi prijatelju, ki pravi, da ni v ničemer dober, reklo: “Vsi imamo talent, samo še nisi našel svojega.”
· Kaj bi morali otroci najpogosteje slišati od odraslih? Največ mladih (40 %) bi si želelo, da odrasli poudarijo, da so napake del učenja.
· Kateri talenti prevladujejo? Mladi izstopajo po skrbi za druge. Najpogosteje omenjen talent med mladimi je, da pomagajo drugim, stati ob strani prijateljem, spraviti ljudi v dobro voljo, dobra komunikacija. To razkriva, da mladi svoje močne strani najpogosteje prepoznavajo v socialnih, čustvenih in medosebnih veščinah – v darovih, ki so v današnjem svetu izjemno pomembni.

Praktične vsebine za starše in učitelje ter poziv lokalnim skupnostim

V 85 šolah po vsej Sloveniji pa na svetovni dan otrok potekajo delavnice, kjer se radovednost spodbuja in otrokom omogoča, da brez strahu raziskujejo, kdo so, kaj znajo in kaj jih navdušuje.
Možnost in vlogo, da gradijo spodbudno okolje za otroke, pa imajo tudi lokalne skupnosti; tudi na način, da podpirajo in krepijo ponudbo programov v lokalnem okolju, kjer otroci lahko razvijajo svoje talente.

Strokovnjaki sicer v zvezi s prepoznavanjem talentov pri otrocih svetujejo, da ni nikoli prezgodaj za opazovanje otroka in njegovih iskric radovednosti. Odrasli morajo ustvariti okolje, kjer je radovednost spodbujena, ne omejena, ter opazovati, v čem otrok uživa, kje je osredotočen, kje se pokaže ustvarjalnost ali zanimanje. Zgodnji znaki talentov lahko vključujejo motorične spretnosti, bogat besedni zaklad, čut za estetiko, empatijo ali sposobnost poslušanja. To se pri otrocih kaže kot široka pozornost, zanimanje za zvoke, gibanje, naravo, ustvarjanje ali druženje. Odrasli naj ob tem ohranijo spoštljiv odnos, brez posmeha ali primerjanja ali celo prisile v dejavnosti, ki so bile otroške želje odraslih.