Uvodne misli
"Rada bi živela kot drugi ljudje, ki vidijo in imajo neki smisel. Pa mi ne znese," je zapisala novinarka in pisateljica Renata Ažman v svoji knjižni izpovedi Depra. Vendar depresije ne zaznamuje le izguba smisla, temveč tudi veselja, zanimanja, volje, moči, upanja, lastne vrednosti in v skrajni obliki življenja. O izgubljenem samospoštovanju ameriški pisatelj in esejist William Styron v knjigi Vidna tema, v kateri popisuje svoj boj z depresijo, govori kot o "enem izmed mnogih strašnih izrazov te bolezni".
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacija ima to duševno motnjo približno 300 milijonov ljudi po svetu, ne glede na spol in starost. Tudi otroci in mladostniki, čeprav se pri njih, kot v pogovoru za MMC pojasnjuje klinična psihologinja in vedenjsko-kognitivna psihoterapevtka Simona Sanda, kaže na nekoliko drugačne načine kot pri odraslih.
Vzroki njenega nastanka še danes niso v celoti znanstveno pojasnjeni. Po splošno sprejeti razlagi gre za medsebojni vpliv notranjih in zunanjih dejavnikov. "Povezava med depresijo in slabim družbenoekonomskim položajem je tako trdno dokazana, da Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da je socialno-ekonomsko stanje posameznika ena izmed poglavitnih determinant njegovega duševnega zdravja. Vendar pa revščina, neenakost in izključenost niso edini dejavniki, ki vodijo v duševno stisko. Sovpadati morajo z dedno zasnovo, osebno občutljivostjo oziroma s psihično opremljenostjo, s katero stopamo v življenje. Na depresijo torej ne moremo gledati zgolj kot na napako v delovanju možganov, ampak kot na dinamično neravnovesje, ki nastane zaradi sovplivanja bioloških, psiholoških in zunanjih obremenitev," v intervjuju poudarja psihiatrinja Vesna Švab.
Na srečo depresija ni nepremagljiva duševna motnja. "Možganom je treba dopovedati, naj se zbudijo, in to jim lahko dopovemo z različnimi dejavnostmi. Če ima človek blago depresijo, so spodbudne, smiselne dejavnosti ali sprememba okolja dovolj za prebuditev možganov, tudi pri zmerni depresiji bodo pomagale dejavnosti, lahko tudi antidepresivi, globoko depresijo pa je nemogoče zdraviti brez zdravil, dejavnosti v tem primeru ne bodo zadoščale," pravi v pogovoru za MMC psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek.
Prihodnost zdravljenja depresije je po besedah psihiatrinje Vesne Švab v kombiniranju različnih terapij in v multidisciplinarni obravnavi. K posamezniku je treba pristopiti celostno in zajeti ne samo bioloških vidikov njegovih težav, temveč tudi psihološke, psihoterapevtske, socialne in rehabilitacijske. V 21. stoletju namreč ni več dopustno nobene duševne motnje zdraviti le z zdravili, je prepričana.
Tudi MMC-jeva sogovornica Mateja Mlakar se je po depresiji, ki se ji je razvila iz neprepoznane anksiozne motnje, v življenje vrnila s pomočjo zdravil, psihoterapije in podpore bližnjih. Kot pravi, ji je psihoterapija dala vozniški izpit, od nje same pa je odvisno, kako bo vozila. In ker ve, da je najhuje trpeti v tišini, skuša s svojo osebno zgodbo spodbuditi ljudi, da spregovorijo o duševnih težavah in si poiščejo pomoč.
Vabljeni k branju!
Bojana Rugelj
