
Slovenijo je ta teden pretresel napad medvedke na sprehajalko na območju Škofljice, ženska je hudo poškodovana. Nekaj ur prej je medved na istem območju opraskal tudi moškega. Odpirajo se številna vprašanja o tem, kako živeti z medvedi in ali napad pomeni, da kot družba nismo našli prave meje med varovanjem ljudi in zaščito zveri. V tokratni epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z našo primorsko-notranjsko dopisnico Sabrino Mulec, ki je dobra poznavalka področja, ne nazadnje pa ima za sabo tudi kar nekaj srečanj z medvedom.
"Nazadnje sem ga pred približno pol leta srečala v Javornikih, mirno se je sprehajal pred našim vozilom kar precej časa. Iz avtomobila sem ga sicer videla že velikokrat, nekajkrat tudi medvedko z mladiči, dvakrat pa sem na medveda naletela zunaj varnega zavetja avtomobila. Najbolj mi je ostalo v spominu srečanje v Javornikih, v bližini obzidja med staro italijansko-jugoslovansko mejo iz obdobja med vojnama. Mislim, da nas je takrat ločilo dvajset, trideset metrov. Priznam, da sem najprej zamrznila, zalil me je adrenalin, ampak ko sem videla moža, kako mirno gleda to žival - seveda, mož prihaja z Otoka na Cerkniškem jezeru, ker je to domača žival -, sem se povsem umirila in opazovala tega lepotca, kako naju mirno gleda. Potem se je medved obrnil, odhlačal v svojo smer, v klanec. Pravijo, da medvedje lažje hodijo v klanec kot navzdol."

Strokovnjaki svetujejo, da se medvedu, če ga opazimo, ne približujemo. Počasi naj bi se umaknili v smeri svojega prihoda, brez hitrih gibov in brez kričanja, da se medved ne bi počutil ogroženega in se začel braniti. "Pravijo tudi, naj ne bežimo, ker medved je tako zelo spreten, da bi nas hitro ujel, če bi le hotel. Svetujejo, naj odvržemo kakšen predmet, ki ga imamo pri sebi, in ga s tem zamotimo. Če pa bi že prišlo do napada, pravijo, da se je treba uleči, si zavarovati glavo in trebuh ter čakati. Ne vem sicer, kateremu junaku bi to uspelo v praksi, k sreči mi tega doslej ni bilo treba preizkusiti. Nekateri s seboj nosijo pršila, kar je menda lahko dvorezen meč, kajti če piha proti nam, bomo popršili sebe namesto medveda. Nekateri žvižgajo, hoditi pa je menda treba tako, da nas medved zavoha, se pravi, da piha proti nam." Tudi na njenem območju je bilo več napadov medveda v zadnjih letih. Kot pravi, je tudi sama previdna, v gozdu zvočno opozarja nase in se, ker ve, kje je medvedji brlog, izogiba tistemu predelu gozda.
A kaj zdaj z medvedjo populacijo? Javnost se je tudi glede tega vprašanja razdelila. Nekateri zagovarjajo večji odstrel, ko se populacija preveč namnoži oziroma se medvedi preveč približajo naseljem. Drugi vztrajajo, da bi morali sobivati in pustiti populaciji, da se uravnava sama, po naravni poti. Sabrina Mulec nima enoznačnega odgovora, saj spoštuje te živali in naravo, razume pa tudi kmete in sprehajalce, ki jih je strah. Območja medveda so Kočevsko, Notranjska, Javorniki, del Primorske, srečali so ga tudi že na Pohorju in na Celjskem, širi se proti Krasu in Alpam. "Populacija se povečuje, mlajši medvedi in medvedke pa se umikajo večjim, da samci ne bi poškodovali mladičev. No, so pa tudi ljudje malomarni in brezbrižni in velikokrat sami krivi, da se medvedi bližajo vasem. Privabljajo jih namreč s klavniškimi in drugimi odpadki, ki jih odlagajo nad naselji. Medved je, kot radi rečejo, prehranski oportunist, vsejed in bo šel po hrano tja, kjer jo bo najlažje dobil. Kar pa se tiče samoregulacije, ne vem, z različnimi metodami nenazadnje uravnavamo tudi rast človeške populacije. Pa mačje in pasje." Nekateri kot rešitev predlagajo preseljevanje medvedov. "Spominjam se zgodbe medveda, ki je pred leti rad zahajal v notranjske vasi. Uspavali so ga in ga odpeljali nekam v osrčje Javornikov, pa se je še isti dan vrnil. Vračali so se menda tudi že po petsto kilometrov, če so jih preselili, v eni noči pa naredijo od dvajset do trideset kilometrov." Kot dodaja, je treba skrbeti za ravnovesje, kar pa je zaradi številnih interesov vse prej kot lahko.
Polarizacija glede sobivanja z medvedom
Problem je že strinjanje v tem, koliko medvedov je pri nas. "Boj med interesnimi skupinami je že prav smešen, da ne rečem kaj drugega. To se vidi že pri oceni velikosti populacije. Naravovarstvene organizacije navajajo, da jih je 650, kmetijske pa, da jih je z letošnjimi mladiči celo 1400 in da tega naša krajina preprosto ne prenese. Sama bi verjela mojemu viru, odličnemu poznavalcu gozda in življenja v njem, ki pravi, da jih je okrog 950. Potem pa so tu še lovci, pa Zavod za gozdove, pa Zavod za varstvo narave ... Ministrstvo za naravne vire in prostor jih skuša uravnovesiti, kar pa je strašno težko, ker se pojavljajo tudi tožbe in razveljavitve odločb o odvzemih." Kmetje in lovci ob tem očitajo zagovornikom medvedov in Evropski uniji, da skušajo z evropskimi projekti iz Slovenije narediti evropski zverinjak, kar da bo uničilo kmetijstvo, saj kmetom napadi zveri jemljejo voljo do kmetovanja. Opuščanje pa bi pripeljalo do še večjega zaraščanja krajine, praznjenja podeželja in še večjih konfliktov v bližini naselij.
Država je nekaj let poskušala reševati razmere z intervencijskima skupinama za preprečevanje škode zaradi velikih zveri, ki sta ukrepali, ko so bili ogroženi ljudje ali njihovo premoženje. "Ena je delovala na Kočevskem oziroma v južni Sloveniji, ena pa na območju od Ljubljane do morja in je skrbela tudi za Notranjsko. Menda pa država potem ni našla denarja za njuno delovanje, članom skupine, ki so bili vsi profesionalci in so prihajali z lovišč s posebnimi nameni, pa naj ne bi nihče nudil niti podpore v morebitnih pravnih sporih. Zato so odstopili. Menda zdaj za varnost skrbijo policija in lovci, ki pa so prostovoljci." Razklanost družbe se kaže tudi v zgodbi o mrhoviščih. "Ukinili so jih, ker naj bi napačno razumeli ukaze Evropske unije na to temo, čeprav menda tega ni nihče nikoli izrecno zahteval. Naravovarstveniki so proti tem mrhoviščem, saj naj bi medvede privajala na človekov vonj in naj bi izgubili strah pred njim ter ga povezovali s hrano. Lovci in stroka pa pravijo, da bi bila dobrodošla, saj bi z njimi medveda zadržali v gozdu."
Od 22. maja velja odločba o odstrelu oziroma odvzemu 206 medvedov, veljavna je do prvega julija prihodnje leto. 60 odstotkov naj bi jih odlovili letos, preostale pa prihodnje leto. "Lovska zveza je pozvala lovce, naj se vzdržijo odstrela, saj bi tako razvrednotili to trofejo, ker je kožuh v poletnem času neuporaben, izpadajo dlake, meso smrdi. Pozivajo jih k odlovu v obdobju nekdanje lovne dobe, med prvim oktobrom in tridesetim aprilom. No, do takrat pa naj odvzemajo le te konfliktne osebke. Seveda je treba pri lovu upoštevati tudi nekatere druge dejavnike, na primer poleganje mladičev in paritev." Vse več je tudi "medvedjega turizma", ko vodniki vodijo na oglede in fotografiranje medvedov. "Moj sogovornik je povedal, da jih je verjetno preveč, ker tako medvede navajajo na vonj po človeku, zato se urbanizirajo in še raje zahajajo v bližino naselij. Zanimanja za oglede pa je ogromno."
Naročite se na podkast Ob osmih.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje